SRIP pokriva področja trajnostne gradnje in inteligentnega pristopa k oblikovanju, gradnji, upravljanju ter delovanju stavb in bivanju v njih. Poseben poudarek je na kakovostnem notranjem okolju, energetski učinkovitosti in skrbi za okolje.
Cilj partnerstva je, da namesto posameznih naprav, stavb in sistemov pričnemo razvijati, promovirati in prodajati kakovostno in napredno notranje okolje.
Vizija partnerstva so:
CELOVITE REŠITVE
trajnostno naravnanega,
okolju in uporabniku prijaznega, zdravega,
povezljivega in energijsko samozadostnega
BIVALNEGA in DELOVNEGA OKOLJA PRIHODNOSTI.
SRIP PSiDL je z vidika elementov bivanja, kot so pametne naprave in pametno upravljanje doma, ter z vidika trajnostne stavbe, ki predstavlja okvir za bivanje, usmerjen na področje pametnih stavb in domov ter nanje navezujočo napredno infrastrukturo za povezavo na sosesko v prihodnosti. Ob tem SRIP PSiDL vključuje še les in na lesu osnovane materiale, tako za vgradnjo v stavbo, kot tudi za opremo stavbe.
Ob tem je v ospredju pametna stavba, tako za bivalno kot poslovno rabo.
Globalni izzivi in trendi področja
Globalni izzivi, s katerimi se srečujejo podjetja oziroma člani SRIP PSiDL izvirajo iz trendov in megatrendov na eni strani ter iz realnih danosti (življenjska doba, klimatske spremembe) na drugi strani.
- Staranje prebivalstva; življenjska doba prebivalstva se daljša, spreminja tudi se vzorec obnašanja ljudi in njihova pričakovanja v kasnejših življenjskih obdobjih. Po eni strani se pojavlja trend aktivnosti starejših, po drugi pa trend skrbi za starejše na domu. Posledično bo treba bivalno okolje spreminjati tako, da se s pametnimi rešitvami olajšuje bivanje starejšim. Med take spremembe štejemo pameten nadzor nad aktivnostjo starostnika, prilagajanje parametrov okolja (temperatura, vlažnost in svetloba) starostnikom, enostavno in intuitivno upravljanje pomembnih funkcij doma itd. Slovenska podjetja se na ta trend odzivajo npr. z razvojem pohištva, ki omogoča lažje gibanje starostnikov, njihovo nego, kot so na primer postelje s spremenljivo višino, kuhinjski pulti, ki omogočajo delo sede, širši prehodi med posameznimi kosi pohištva, izogibanje stopnicam in vgradnja dvigal. Priložnost in izziv za slovenska podjetja je med drugim tudi v ustvarjanju izdelkov, namensko prilagojenim določeni skupini starostnikov.
- Digitalizacija; trend vstopa digitalizacije v proces gradnje, upravljanja stavbe in bivanja je izrazito prisoten. Proces digitalizacije načrtovanja z uvedbo BIM se je že pričel, v dom vstopajo krmilni sistemi različnih globalnih proizvajalcev (npr. Samsung SmartThings). Digitalizacija omogoča tudi do sedaj še ne implementirano množično zbiranje podatkov o stavbah in učenje na teh podatkih. Digitalizacija tudi v gradnjo stavb prihaja zelo hitro, zato je glavni izziv in priložnost podjetij slediti tem korakom. Izzivi so kompatibilnost podatkov BIM in digitalnih dvojčkov, vmesniki za prediktivne modele za upravljanje stavb, sistemi za trgovanje z energijo, digitalna varnost, itd. Izzivi hkrati predstavljajo priložnost, pri tem pa je nujno povezovanje več različnih podjetij iz različnih strok.
- Varovanje okolja in globalno segrevanje; ti dve tematiki sta gotovo tematiki prihodnosti. Podnebne spremembe in izčrpavanje naravnih virov planeta narekujejo spremembo pri proizvodnji različnih proizvodov, tudi stavb in stavbnih elementov. Za proizvajalce to pomeni povečanje zavedanja o okoljskem odtisu proizvodov, vključno z odtisom proizvodnje, povečevanje energijske učinkovitosti, integracijo obnovljivih virov energije (OVE) v stavbe (in naprave), večjo uporabo biogenih materialov, predvsem lesa, ponovno uporabo izdelkov ter večji delež rabe recikliranih materialov, načrtovanje za razgradnjo, itd. SRIP PSiDL lahko močno pripomore k naslavljanju okvira teh ciljev.
- Individualizacija; posebno pozornost je treba posvetiti raznolikosti uporabnikov, tako po željah in pričakovanjih, kot po vzorcih obnašanja in znanja oziroma obvladovanja tehnologij. Zato poseben izziv predstavlja uravnoteženje avtomatskega delovanja sistemov ter možnost ponuditi uporabniku, da te sisteme krmili, ne da bi jih nenamerno spravil v kontradiktorno stanje oziroma stanje slabega delovanja.
- udobje uporabnika glede mikroklime, svetlobe, akustičnega okolja in varnosti;
- zdravje uporabnika z vidika vpliva stavbe nanj oziroma sproščanja škodljivih snovi kot posledice neprimernih materialov, patogenih plesni zaradi neustrezne gradnje in/ali mikroklimatskih pogojev;
- informacijska povezljivost naprav in stavbe v celoto (IoT) ter na pametno stavbo kot del pametnih skupnosti;
- povezovanje in iskanje sinergij na relaciji večjih stavbnih enot, kot so stavba, soseska, mobilnost, krožno gospodarstvo in proizvodni procesi;
- povezljiva stavba, vključno z energijskimi tokovi in tokovi odpadkov;
- energetska učinkovitost stavb in njihovih posameznih komponent v fazi rabe in v fazi proizvodnje;
- okoljska prijaznost, ki mora biti dokazana z ustreznimi certifikacijskimi shemami po potrjeni metodologiji;
- raba lesa ter drugih naravnih in obnovljivih materialov (npr. gradnja z lesom, leseno pohištvo),
- učinkovitost procesov (npr. industrijskih procesov, gradnje in predizdelanih rešitev)
- varnost stavb (npr. aktivna in pasivna zaščita pred požarom, potresom ali razkrojem)
